Imate kaj za pusta hrusta?
Pustna (Tomaž Habe) Kakšen pa je ta sprevod pisan kakor roža, razigran, neugnan, skrita jim je koža? Muca, miška, nosorog, gusar in lisička, mali škrat, kuhar, tat, Pika Nogavička! Mojca, Peter in Boštjan, Darja in Polonca, dolg sprevod pustnih šem, vleče se brez konca!
Pustne šeme so na naši šoli že od zgodnjega jutra širile dobro voljo. Izvirni kostumi so preplavili šolske hodnike in komaj čakali 5. šolsko uro, ko smo pričeli s pustnim rajanjem in izbiro najboljših mask. Seveda ni šlo tudi brez pustnih krofov. Ti so po malici čudežno izginili :).
V telovadnici šole so se zbrale skupinske maske, živali, pravljična bitja, junaki iz risank, maske, ki prikazujejo različne poklice in še mnogo zanimivih kostumov. Pred strogo žirijo, ki so jo sestavljali lubenica, pajkovka in košarkar, so se sprehodili prav vsi – od najmlajših do najstarejših.
Najpogumnejši so zapeli pustne pesmi. Po podelitvi nagrad najizvirnejšim pa smo še zarajali.
Kljub norčavosti je prav da se spomnimo, da pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Z običajem pa je povezanih kar nekaj starih slovenskih pustnih vraž.
STE VEDELI, da
- če na pustni torek v hišo ne pridejo maškare ali se jim zaprejo vrata, bo hišo doletela neizogibna nesreča;
- če za pusta se ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno;
- če so na pustni torek krofi slabo pečeni, repa jeseni ne bo debela;
- čim bolj mastna bo špehovka, tem boljši je gnoj, ki ga kmetje na ta dan zvozijo iz hleva;
- če na pustni torek sneži, je treba plesti košare, saj to pomeni, da bo tisto leto dosti češenj;
- če na pustni dan v hišo najprej vstopi ženska, bo pri hiši veliko kokoši?
Zanimivo, ni kaj.