Razširjeni program

Šola v naravi

• Šola bo tudi v tem šolskem letu organizirala del pouka v naravi, kar je ena najzahtevnejših oblik razširjenega programa osnovne šole.
• To je organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka praviloma strjeno več dni v času pouka ter se izvaja izven prostora šole, praviloma v naravnem okolju.
• Tu se izvaja del razširjenega programa, učenci se je udeležijo prostovoljno.
• Koncept šole v naravi je sprejel Strokovni svet za splošno izobraževanje in je objavljen na spletnih straneh MVI.
• Šola v skladu s sprejetim konceptom sama oblikuje izvedbeni program in jo organizira ob soglasju staršev.
• Pravilnik o financiranju šole v naravi, objavljen v UL RS, 61/04, 70/08, 61/09 določa elemente za določitev cene šole v naravi in prispevek učenca ter ureja zagotavljanje sredstev za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi (vlogo za subvencioniranje šole v naravi dobite pri svetovalni delavki). Dne 31. 5. 2011 je po predhodni pridobitvi mnenja sveta staršev svet šole sprejel nov Pravilnik o podrobnejših kriterijih in postopku subvencioniranja šole v naravi v OŠ Brusnice. Bistvena novost Pravilnika je možnost pridobitve 100 % vrednost subvencije plačila šole v naravi ter sprejeti novi kriteriji za dodeljevanje sredstev za subvencioniranje.

Pri dodeljevanju sredstev za subvencioniranje, komisija upošteva višino dohodka na družinskega člana v % glede na povprečno bruto  plačo na zaposlenega v preteklem koledarskem letu v Sloveniji in tudi naslednje kriterije:

• prejemanje denarne socialne pomoči,
• višino dohodka na družinskega člana,
• višino otroškega dodatka,
• brezposelnost staršev,
• dolgotrajno bolezen v družini,
• dolgotrajnejše socialne probleme in druge specifike družine.

Organiziranje te šole  zahteva ogromno priprav, dodatne učitelje in seveda večja finančna sredstva.

Analiza dela šol v naravi je pokazala, da so to dobre oblike vzgoje, ki  pokažejo posebne oblike druženja in izobraževanja, kar dobro in zelo   pozitivno  vpliva  na odraščajočo mladino.

Pregled obsega dodatnih dejavnosti

Obseg tečajev

RAZRED	VRSTA TEČAJA	ČAS	VODJA
1. in 2. r.	smučarski tečaj*	20 ur	učitelji športa
3. r. in 5. r	plavalni tečaj	20 ur	učitelji športa
5. r.	kolesarski tečaj	20 ur	B. Gajski
9. r.	plesni tečaj*	20 ur	plesna šola po izbiri učencev 9. razreda

*Za nekatere tečaje je potrebno prispevati plačilo.

Razširjeni obseg interesnih dejavnosti

Na šoli delujejo tudi interesne dejavnosti. Tako imajo učenci dovolj možnosti za razvoj individualnih interesov in sposobnosti.

Razširjeni del aktivnosti v okviru organizacij, društev in klubov učencev

Šolski parlament

Za uveljavljanje svojih interesov se oddelčne skupnosti povezujejo v šolski parlament učencev. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvolijo posamezne oddelčne skupnosti. Šolski parlament se sestane vsaj dvakrat v šolskem letu. Vodi ga svetovalna delavka Andreja Klemenc.

Šolsko športno društvo

Je prostovoljna dejavnost na šoli. Glavni cilji društva so: množičnost, skrb za zdrav telesni in duševni razvoj učencev, doseganje čim boljših športnih rezultatov. Povezujejo se z Agencijo za šport. Izdelan imajo svoj program dela. V okvir športnih dejavnosti spadajo: tekmovanje za športno značko, medrazredna športna srečanja, skrb za udeležbo na različnih drugih tekmovanjih. Mentor je Urška Murn.

Mladi člani RK

V to humanitarno organizacijo so vključeni vsi učenci naše šole. Predvsem bodo skrbeli za osebno higieno in zdravje, sodelovali v akciji čiščenja okolja, pomagali starejšim občanom KS, organizirali najmanj dve akciji zbiranja starega papirja. Ob sprejemu mladih članov v organizacijo RK bodo pripravili kulturni program. Izdelan imajo podrobnejši program dela. Mentorici sta Tadeja Deželan in Sabina Boltes.

Pregled obsega dejavnosti v organizaciji oddelkov PB

Učenci, ki so ob koncu preteklega oz. v začetku tega šolskega leta izrazili željo, da ostanejo v šoli tudi  po končanem pouku, so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja.

Imamo 3 oddelke podaljšanega bivanja. V podaljšanem bivanju z načrtnim in premišljenim delom ter ustreznimi vsebinami dopolnjujemo program pouka.

Vsebine podaljšanega bivanja so deloma podrejene vzgojno-izobraževalnim ciljem, deloma pa z njim širše zadovoljujemo ostale otrokove potrebe in interese.

12.00 – 12.50 kosilo

12.50 – 13.40 samostojno učenje

13.40 – 14.30 ustvarjalno preživljanje časa

14.30 – 15.45 sprostitvene dejavnosti (popoldanska malica ob 14.30)

Zdravstvena dejavnost

Zdravstvena dejavnost se izvaja na različnih področjih vzgojno-izobraževalnega dela osnovne šole, vendar je zaradi preglednosti okvirno predstavljena na tem mestu.

Zdravstveno varstvo

Zdravstveno varstvo izvaja Zdravstveni dom Novo mesto, ki opravi vsako leto sistematske preglede in cepljenja učencev 2., 4., 6. in 8. razredov. Zdravstveni dom izdaja tudi napotnice za specialiste ter recepte ob samem pregledu.

Učenci obiskujejo zobno ambulanto v ZD Novo mesto. Sistematske preglede zob izvaja skozi celo šolsko leto.  Poleg rednega popravila zob bo posvečala skrb tudi preventivi. Medicinske sestre bodo pripravile nekaj predavanj o zdravju zob za učence razredne in predmetne stopnje. Hkrati jih bodo poučile o pravilnem čiščenju s ščetko in z nitko.

Zdravstveni dom Novo mesto bo izvajal zdravstvene preglede pedagoških in tehničnih delavcev šole. Zavod za zdravstveno varstvo bo nadzoroval higieno v šolskih prostorih, predvsem v kuhinji.

Zdravstvena vzgoja

Zdravstveno vzgojo izvajamo preko organizacije Mladi člani RK na šoli, s pomočjo higienskih komisij oddelkov, pa tudi v okviru rednega pouka – biologije, športne vzgoje, gospodinjstva. Nezgodno zavarovanje šolske mladine je sestavni del zdravstvenega varstva.

Poteka tudi skrb za pravilen telesni razvoj in pomoč učencem z motnjami v razvoju.

Za pravilen telesni razvoj šolske mladine bomo poskrbeli tudi z vključitvijo čim večjega števila učencev v dejavnosti šolskega športnega društva. Učenci razredne stopnje bodo tekmovali za Zlati sonček.

Ob zaznanih odstopanjih učencev na učnem in psihosocialnem področju, ki so posledica specifičnih primanjkljajev, bomo učence napotili v ustrezne institucije po pomoč in jim pomagali še na druge načine. Učencem z učnimi in ostalimi težavami bomo preko individualiziranih programov in izvirnih delovnih projektov pomoči s prilagoditvami poskušali čimbolj olajšati šolsko delo in zmanjšati težave, ki nastajajo zaradi primanjkljajev. 

Za učence s posebnimi potrebami bodo skrbeli socialna pedagoginja, specialna in rehabilitacijska pedagoginja in stalna strokovna spremljevalca.

Higiena v šolskih prostorih

V vsakem oddelku imamo dežurne učence, ki skrbijo za red in čistočo v garderobi, na hodniku, v razredu in v jedilnici.

Čiščenje opravljata snažilki v popoldanskem času.

Učenci v šolskih prostorih nosijo copate, preobujejo se v garderobi.

Zaradi pandemske gripe smo še načrtneje uvedli čistočo in higieno rok, zračenje prostorov in uvajamo ter spodbujamo kulturo kašljanja.

Šolska prehrana

Organizacija pouka na naši šoli zahteva tudi urejeno šolsko prehrano.

Šolska kuhinja ustreza predpisom. Za pripravo obrokov skrbita dve kuharici. Vodja kuhinje je Darja Fink, ki skrbi za sestavo jedilnikov, za nabavo živil, usmerja delo kuharskega osebja in nadzoruje pripravo hrane. Z namenom, da izključimo vsakršno oporečnost hrane, smo uvedli v šolsko kuhinjo sistem HACCP. V ta namen smo nabavili tudi ustrezno opremo.

Dnevno pripravlja kuhinja naslednje obroke:

– malice,

– kosila,

– popoldanske malice .

Prehrana učencev obsega malico za vse učence in kosilo za tiste, ki se nanj naročijo ter zajtrk in popoldansko malico za učence podaljšanega bivanja.

Malica

Vsi učenci v šoli imajo malico.

Šolska  malica je:

– od 8.15 do 8.35 za učence razredne stopnje,

– od 9.10 do 9.30 za učence predmetne stopnje.

Učenci  malicajo  v  jedilnici po  vnaprej  določenem  razporedu. Za nemoten potek malice so  odgovorni dežurni učenci in dežurni učitelj. Učence pripeljejo na  malico učitelji, ki so imeli pred tem pri njih pouk.

Kosilo

Čas kosila je od 12.00 do 14.00 ure.

Učenci odhajajo na kosila po vnaprej določenem razporedu.

Učenci pred odhodom na kosilo odložijo šolske torbe pri dežurnem učencu.

Zajtrk in popoldanska malica

Vsi učenci, ki so vključeni v jutranje varstvo, imajo lahko v šoli tudi zajtrk, učenci v podaljšanem bivanju, ki ostanejo do 15.45, pa imajo popoldansko malico.

Vodja šolske prehrane, učitelji in kuhinjsko osebje morajo  razvijati kulturo zdravega in pravilnega prehranjevanja pri učencih.