Izkušeni novinar obiskal člane novinarskega krožka

Člani novinarskega krožka smo imeli v petek, 23. 2. 2018, prav poseben obisk. Obiskal nas je gospod Martin Luzar, novinar časopisa Dolenjski list. Obiska smo se zelo veselili in se nanj tudi dobro pripravili. Zastavili smo mu veliko vprašanj, na katere smo želeli dobiti odgovore.

Ob okrogli mizi, obloženi s čajem in piškoti, smo takole pričeli naš pogovor.

Lina: Kdaj ste se odločili za ta poklic?

g. Luzar: Časi so bili v moji mladosti drugačni. Kot pastir sem razmišljal o tem, da bi bil filmski igralec ali pisatelj. Danes pa sem novinar, ki je po mojem mnenju lahko kombinacija obojega. Po opravljeni srednji šoli sem študiral na Fakulteti za družbene vede. Odločil pa sem se za smer novinarstvo, ker je bilo takrat na tej smeri lažje pridobiti štipendijo.

Ana: Zakaj ste izbrali ravno ta poklic?

g. Luzar: Ta poklic sem izbral ravno zaradi priložnosti za pisanje. Hkrati pa je poklic povezan tudi z branjem, ki ga imam zelo rad. Pri tovrstnem poklicu lahko in moraš opazovati stvari, ki jih potem tudi komentiraš. Lahko se tudi odzivaš na različne probleme v družbi in na tematiko, ki te zanima. Prednost pa je vsekakor tudi to, da lahko o določeni tematiki podaš neko mnenje.

Timotej: Ali vas je kdaj zamikalo, da bi svoj poklic opravljali na radiu ali televiziji?

g. Luzar: Ja, seveda. V okviru študija sem opravljal tovrstno delo, kar pomeni, da sem poklic novinarja opravljal tako na televiziji kot na radiu. Spomnim se oddaje, kjer sem moral poročati iz policijskega vadišča na Tacnu. Bilo je zelo zanimivo. Kljub tem izkušnjam pa me je ves čas nekaj vleklo nazaj – torej v kraje od koder prihajam.

Blažka: Ali se delo televizijskega in radijskega novinarja zelo razlikuje od vašega?

g. Luzar: Delo se vsekakor razlikuje. Pri delu televizijskega in radijskega novinarja je zelo pomemben dejavnik radiofonski glas in poleg jezikovne tudi ustrezna govorna kultura brez izrazitega dialekta. Tudi tempo dela je drugačen. Potem pa je tu še tehnični vidik, saj njihovo delo zahteva številčnejšo ekipo, ki pomaga pri pripravi nekega članka.

Luka: Kaj vam je pri vašem poklicu najbolj všeč?

g. Luzar: To, da lahko veliko pišem. Zelo mi je všeč tudi, da se srečujem s številnimi ljudmi in predvsem različnimi ljudmi. Zelo rad pa imam tudi komunikacijo, ki je pri mojem delu zelo pomembna.

Neža: Katere so slabosti vašega poklica?

g. Luzar: Največja slabost je vsekakor nedoločen delovni čas. Lahko bi rekel, da je čas rabelj, ki te ves čas podi. Potem je tu seveda hitenje, kar je lahko nevarno predvsem na cesti. Slabost pa je tudi ta, da se lahko hitro komu zameriš.

Lina: Ali ste kdaj razmišljali o zamenjavi poklica?

g. Luzar: Zanimivo vprašanje. Ne, nikoli nisem razmišljal o zamenjavi poklica. Mogoče sem imel kakšen dan pomisleke, a o zamenjavi res nisem razmišljal.

Timotej: Kako se lotite neke teme? Je to določeno ali si jih izbirate sami?

g. Luzar: To je odvisno. Za nekatere dogodke dobim vabilo, se dogodka udeležim in o njem poročam. Določene teme pa izbiram sam. Poiščem ali zasledim neko informacijo, se tja napotim in stvari raziščem. Ob tem poslušam različne ljudi, si delam zapiske, fotografiram ter napišem članek. Po zapisu članka pa seveda le-tega predam naprej.

Blažka: Bi nam lahko zaupali kaj je potrebno, da napišeš dober članek?

g. Luzar: Pri pripravi dobrega članka veljajo določene zakonitosti. Informacijo je potrebno zelo natančno raziskati in informacije preveriti. Informacij in virov mora biti več. Pisati pa je potrebno resnico. Zelo pomemben vidik je seveda tudi slog pisanja in jezik. Le tega pa potem podpremo še s fotografijami.

Luka: Kdo vse sodeluje pri pripravi članka?

g. Luzar: Pri pripravi članka sodeluje številčna ekipa. Tu so torej urednica, jaz kot pisec članka, fotograf, računalniški operater, lektor in tiskar. Pomemben faktor pa je tudi pošta.

Neža: Ali lahko odklonite pisanje članka, če vam tematika ni všeč?

g. Luzar: Lahko. A to naredim le v primeru ko začutim, da želi imeti pri temu nekdo osebno korist.

Lina: Ali se ljudje veliko pritožujejo po objavi nekega članka?

g. Luzar: Žal veliko. Nekatere pritožbe so utemeljene, nekatere pa seveda ne. Ljudje se hitro čutijo ogrožene, če so kje omenjeni in tudi hitro na neko novico reagirajo.

Ana: Kako poteka vaš delovnik?

g. Luzar: Zelo različno. Tako kot sem povedal že prej, se udeležujem različnih dogodkov in o njih pišem. Seveda pa imam vmes tudi nekaj prostega časa.

Timotej: Katere vrste člankov so vam najbolj všeč?

g. Luzar: Zelo rad imam članke v katerih lahko uporabljam prispodobe in tudi domišljijo. Pred časom sem pisal tudi za satirični časopis Pavliha, v katerem sem lahko izražal tovrstni slog pisanja, ki mi je pisan na kožo. Vsak novinar ima namreč svoj slog pisanja.

Blažka: Kaj pogrešate pri svojem delu?

g. Luzar: O tem nisem še nikoli razmišljal. Očitno nič ne pogrešam (smeh). Mogoče le več reda v razporeditvi časa.

Luka: Kako se prepričate, da so informacije, ki jih zapišete resnične?

g. Luzar: Pisanje je iskanje resnice in po svojih najboljših močeh se trudim, da jo najdem. Pravijo pa, da imajo vsake oči svojega »malerja« in to dejansko drži. Vsak vidi zapisano drugače. Vsekakor je potrebno novico preveriti pri številnih virih.

Neža: Kaj bi svetovali nam, kot mladim novinarjem?

g. Luzar: Svetujem vam veliko branja, pisanja ter pogovora in javnega nastopanja. Pomembno je, da znate vzpostaviti stik z ljudmi. Bodite pa aktivni tudi pri predmetu slovenščine, saj je jezik zelo pomemben. Ste na dobri poti.

Žal nas je prekinil zvonec. Obiska smo bili zelo veseli in upamo, da se kmalu zopet srečamo. Nasvete pa bomo vsekakor upoštevali.