Oblike diferenciacije

Pojem “diferenciacija v šoli” pomeni razlikovanje, razdeljevanje učencev glede na posameznikovo znanje in sposobnosti. V devetletni osnovni šoli poznamo več vrst diferenciacije.

Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, Ur.l. RS, št. 87/2011 in Zakona za uravnoteženje javnih financ, Ur.l. RS, št. 40/2012 je prišlo do sprememb pri izvajanju diferenciacije v OŠ. Učence se ne deli več na nivoje, pač pa v manjše učne skupine.

Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti.

Od 4. do 7. razreda se pri slovenščini, matematiki in angleščini lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah.

V 8. in 9. razredu se pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine.

Če zaradi majhnega števila učencev (pod 17) ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.

Odločitev o izvajanju oblik diferenciacije v drugem in tretjem obdobju, na predlog ravnatelja sprejme učiteljski zbor praviloma za eno šolsko leto. Glede na število učencev v posameznem razredu, se učenci delijo v dve manjši učni skupini.

PREDMETI, PRI KATERIH BOMO IZVAJALI DIFERENCIACIJO

Delitev učencev v manjše učne skupine je organizirana v 6. in 7. razredu pri matematiki, slovenščini in angleščini v obsegu 1/4 ur pouka.

Dostopnost